WEBVTT 00:00:03.000 --> 00:00:07.900 Veliko sem govoril o opazovanju nočnega neba z lastnimi očmi; preprostega sprehoda zunaj 00:00:07.900 --> 00:00:11.370 in opazovanja, kaj lahko vidite. Precej neverjetno je, kaj se lahko naučimo tako. 00:00:11.370 --> 00:00:14.469 Seveda je to vse, kar smo ljudje lahko počeli tisoče let. 00:00:14.469 --> 00:00:17.680 Zdaj pa zmoremo več. Lahko uporabimo teleskope. 00:00:17.680 --> 00:00:21.930 Izumitelj teleskopa se je izgubil v zgodovi; kljub temu, da je to ”splošno znano” 00:00:21.930 --> 00:00:25.930 jih Galileo ni izumil. Ni bil niti prvi človek, ki ga je usmeril proti nebu, 00:00:25.930 --> 00:00:30.259 ali prva oseba, ki je objavila rezultate! Je pa bil glasen in vztrajen glas tekom 00:00:30.260 --> 00:00:34.789 let. Njegov neverjetni niz odkritij z uporabo svojega surovega instrumenta mu je prinesel trajno 00:00:34.789 --> 00:00:38.249 mesto v zgodovi. Agresivna samopromocija se včasih izplača. 00:00:48.380 --> 00:00:52.480 Morda mislite, da je namen teleskopa, povečati majhne predmete, da jih lahko bolje 00:00:52.489 --> 00:00:56.199 vidimo. Tako promovirajo veliko teleskopov na trgu, ampak iskreno, temu ni 00:00:56.199 --> 00:01:00.869 ravno tako. Če hočete biti zares splošni, je namen teleskopa, da z njim 00:01:00.869 --> 00:01:06.439 lažje vidimo stvari: narediti nevidno vidno in vidne stvari narediti 00:01:06.439 --> 00:01:07.809 vidne bolj jasno. 00:01:07.810 --> 00:01:12.729 Teleskop deluje z zbiranjem svetlobe. Predstavljajte si ga kot vedro v dežju: Večje 00:01:12.729 --> 00:01:16.479 je vedro, več dežja zberete. Če je vaše vedro dovolj veliko, boste dobili veliko 00:01:16.479 --> 00:01:18.630 vode, tudi takrat, ko je le škropi. 00:01:18.630 --> 00:01:23.890 V primeru teleskopa je "vedro" optična naprava, kot leča ali zrcalo, 00:01:23.900 --> 00:01:27.950 ki zbira svetlobo. Tej napravi pravimo objektiv in večji, kot je objektiv, 00:01:27.950 --> 00:01:32.109 več svetlobe zbere. Poglejte svoje oči ... no, to je bolj težko, pomisljite o 00:01:32.109 --> 00:01:35.809 naših očeh za trenutek. Prav tako delujejo kot svetlobna vedra, vendar svetlobo zbirajo le skozi 00:01:35.809 --> 00:01:40.389 zenice, ki so tudi pod so najboljšimi okoliščinami, velike manj kot en centimeter; 00:01:40.389 --> 00:01:42.390 zelo majhno vedro. 00:01:42.490 --> 00:01:46.390 Vendar smo lahko še boljši. Za razširitev analogije, teleskop je kot vedro z lijakom 00:01:46.390 --> 00:01:50.619 na dnu. Vso to luč, ki jo zbere nato koncentrira, osredotoči in pošlje v 00:01:50.619 --> 00:01:53.759 naše oko. Curek svetlobe spremeni v hudournik. 00:01:53.759 --> 00:01:58.790 Količino svetlobe, ki jo zbere je odvisna od površine objektiva. To pomeni, da bi, če 00:01:58.790 --> 00:02:02.350 podvojite premer zbiralnika, zbrali štirikrat toliko svetlobe, saj se 00:02:02.350 --> 00:02:06.780 površina zbiralnika dvigne kot kvadrat polmera. Naredite vedro 10-krat večje, 00:02:06.780 --> 00:02:11.250 in zberete 100-krat toliko svetlobe! Več kot očitno se teleskopom z velikostjo izjemno njihovo sposobnost 00:02:11.250 --> 00:02:14.100 poveča sposobnost, da nam povečajo drobne predmete. 00:02:14.100 --> 00:02:18.879 V bistvu je bilo to eno izmed prvih in najpomembnejših odkritij Galilea: Zvezde, ki 00:02:18.879 --> 00:02:23.690 so bile nevidne s prostim očesom, je z lahkoto videl skozi svoj teleskop, čeprav 00:02:23.690 --> 00:02:27.298 je imel objektiv velik le nekaj centimetrov. Te drobne zvezde niso oddajajle dovolj svetlobe 00:02:27.299 --> 00:02:31.699 da bi jih oko zaznalo, ko pa je povečal površino zbiranja svetlobe s teleskopom, 00:02:31.700 --> 00:02:33.190 so se pojavile. 00:02:33.300 --> 00:02:37.470 Primarni način delovanja teleskopa je, da spremeni smer svetlobe, ki potuje od predmeta. 00:02:37.470 --> 00:02:41.640 Zvezdo vidim z očesom, ker svetloba te zvezde potuje v mojo smer, v 00:02:41.640 --> 00:02:46.569 moje oko. Vendar večina svetlobe moje oči zgreši in osvetli tla okoli mene. Teleskop 00:02:46.569 --> 00:02:50.000 to svetlobo zbira, jo odbija okoli, nato pa jo posreduje v moje oči. 00:02:50.000 --> 00:02:53.269 Ko so gradili prvi teleskope, so svetlobi spreminjali smer 00:02:53.269 --> 00:02:57.989 s pomočjo leč. Ko gre svetloba iz enega medija v drugega - recimo, da gre po potovanju skozi 00:02:57.989 --> 00:03:03.110 zrak nato skozi vodo ali steklo - rahlo spremeni smer. To vidimo vsakodnevno. 00:03:03.110 --> 00:03:07.680 Žlica v kozarcu vode izgleda zvita ali zlomljena. Z žlico je vse ok, 00:03:07.680 --> 00:03:12.349 se pa svetloba, ki jo vidite iz nje ukrivi, kar izkrivlja podobo. To ukrivljanje 00:03:12.349 --> 00:03:13.730 imenujemo lom. 00:03:13.730 --> 00:03:18.290 Način loma svetlobe je odvisna od tega, kaj jo upogiba (kot voda ali steklo) in oblika 00:03:18.290 --> 00:03:22.420 predmeta, ki jo upogiba. Slučajno se zgodi, da če zloščimo kos stekla v 00:03:22.420 --> 00:03:27.530 obliko leče, ukrivlja - ali lomi - prihajajočo svetlobo v stožec, da se osredotoči v 00:03:27.530 --> 00:03:29.860 eni točki. Dobimo svetlobni lijak! 00:03:29.860 --> 00:03:34.400 Ta lom ima nekaj zanimivih rezultatov. Denimo, svetloba iz 00:03:34.400 --> 00:03:38.300 vrha oddaljenega objekta je ukrivljena navzdol, svetloba od dna se upogne navzgor. 00:03:38.300 --> 00:03:42.189 Ko se svetloba izostri, videimo predmet obrnjen z glavo navzdol! Prav tako prezrcali 00:03:42.189 --> 00:03:46.609 levo in desno, kar je lahko nekoliko nenavadno in zahteva privajanje, ko uporabljate 00:03:46.610 --> 00:03:47.769 lomni teleskop. 00:03:47.769 --> 00:03:51.860 Prav tako lahko leča znatno poveča sliko. Do tega pride, ker je svetloba 00:03:51.860 --> 00:03:56.569 ukrivljena in se ustvarjena podoba opazovanega objekta pojavi večja, kot če ga 00:03:56.569 --> 00:03:59.950 gledamo z očesom. To je odvisno od veliko dejavnikov, vključno z obliko leče, razdaljo do 00:03:59.950 --> 00:04:05.220 predmeta in kako daleč je leča. Na koncu dobite podobo, ki je videti večja. 00:04:05.220 --> 00:04:09.740 To ima očitne prednosti; planet kot je Jupiter, je predaleč, da bi z očesom videli karkoli 00:04:09.750 --> 00:04:13.989 več kot samo piko, teleskop ga poveča toliko, da lahko vidimo 00:04:13.989 --> 00:04:19.360 detajle. Ko so Galileo in drugi zgodnji astronomi usmerili svoje teleskope v nebo, 00:04:19.360 --> 00:04:24.360 so naredili množičn odkritja: kraterje na Luni, faze Venere, Jupitrjove lune, obroči 00:04:24.360 --> 00:04:28.910 na Saturnu in še veliko več. Celotno vesolje se je izostrilo. 00:04:28.910 --> 00:04:33.350 Ko astronomi govorijo o uporabi teleskopa, da bi izostrili podrobnosti, uporabljajo izraz 00:04:33.350 --> 00:04:37.920 ločljivost. To je sposobnost ločevanje dveh objektov, ki sta zelo tesno skupaj. 00:04:37.920 --> 00:04:41.630 To vam bo znano; ko se vozite ponoči se oddaljen avto, ki prihaja 00:04:41.630 --> 00:04:47.630 proti vam, prikaže kot en vir svetlobe. Ko pride bliže, se luč loči - izoblikuje 00:04:47.630 --> 00:04:48.980 - v dva žarometa. 00:04:48.980 --> 00:04:53.970 Teleskop poveča resolucijo, zaradi česar je lažje, recimo, ločiti dve zvezdi, ki sta blizu 00:04:53.970 --> 00:04:57.820 skupaj, ali pa si oglejte podrobnosti na Lunini površini. Resolucija je delno odvisna 00:04:57.820 --> 00:05:01.580 od velikost objektiva; na splošno pomeni večji objektiv teleskopa 00:05:01.580 --> 00:05:03.100 boljšo ločljivost. 00:05:03.100 --> 00:05:08.600 Ločljivost je bolj koristna kot povečava, ko govorimo o teleskopih. Sicer obstaja 00:05:08.600 --> 00:05:12.320 meja, kako dobro vaš teleskop razloči dva objekta, vendar ni omejitve na to, za 00:05:12.320 --> 00:05:17.280 koliko lahko povečate sliko. Če povečate sliko nad to, kar lahko teleskop dejansko 00:05:17.280 --> 00:05:18.979 razloči, dobite samo zmazek. 00:05:18.980 --> 00:05:23.640 Reflektorski teleskopi so super, vendar pa imajo velik problem: velike leče je 00:05:23.640 --> 00:05:28.909 težko narediti. Proti robu so tanke in se zlahka zlomijo. Tudi, različne barve 00:05:28.910 --> 00:05:33.530 svetlobe se lomijo različno, ko gredo skozi lečo. Lahko se boste osredotočili na 00:05:33.530 --> 00:05:36.159 rdečo zvezdo, modra bo pa še vedno zamegljena. 00:05:36.160 --> 00:05:41.160 Noben manjši um kot od Isaaca Newtona ni ugotovil rešitve: uporaba ogledal. Ogledalo 00:05:41.160 --> 00:05:45.260 spremenijo smer svetlobi in če uporabljate ukrivljeno zrcalo, lahko 00:05:45.260 --> 00:05:49.570 svetlobne žarke izostrite. Teleskopi, ki uporabljajo ogledala se imenujejo odbojni teleskopi. 00:05:49.570 --> 00:05:53.969 Prednosti odbojnega teleskopa so velike: zloščiti morate samo eno stran ogledala, 00:05:53.970 --> 00:05:58.650 leča ima pa dve plati. Prav tako lahko ogledalo podpremo na zadnji strani, tako da 00:05:58.650 --> 00:06:03.300 jih lahko lažje naredimo veliko večje in za manj denarja. Čeprav je bilo veliko 00:06:03.300 --> 00:06:07.800 izboljšav skozi stoletja, je večina velikih sodobnih teleskopov po srži 00:06:07.800 --> 00:06:11.900 oblikovanih na Newtonov način in noben velik profesionalni teleskop, narejen danes, 00:06:11.900 --> 00:06:15.700 nima leče za objektiv. Sedaj so vsi narejeni z ogledali. 00:06:15.700 --> 00:06:18.580 In to nas pripelje do, ta teden prikladno imenovne, rubrike Izostritev. 00:06:18.580 --> 00:06:22.340 Najbolj pogosto me vprašajo (poleg "Hej, kdo ti oblikuje lase?"), je: "Hej, 00:06:22.340 --> 00:06:24.169 Phil, kakšen teleskop naj kupim? " 00:06:24.170 --> 00:06:28.220 To je legitimno vprašanje, vendar ga je zelo težko odgovoriti. Predstavljajte si, da nekdo pride 00:06:28.220 --> 00:06:32.370 do vas in vpraša: "Kakšen avto naj kupim?" To je nemogoče odgovoriti, ne da bi 00:06:32.370 --> 00:06:33.710 imeli veliko več informacij. 00:06:33.710 --> 00:06:38.250 Enako velja za teleskope. Ali želite opazovati Luno in planete ali šibkejše, težje 00:06:38.250 --> 00:06:42.870 opazne galaksije? Ali se boste temu res posvetili, ali je to bolj za zabavo? Ali 00:06:42.870 --> 00:06:44.440 ga rabite za otroka ali odraslega? 00:06:44.440 --> 00:06:48.310 Ta vprašanja so ključnega pomena. Večina malih teleskopov je odbojnih, dobri so za opazovanje 00:06:48.310 --> 00:06:51.910 podrobnosti na Luni in planetov (ponavadi povečajo slike več kot reflektorski). 00:06:51.910 --> 00:06:55.930 So pa težavni za uporabo, saj so zrcalijo sliko levo in desno ter gor in dol. 00:06:55.930 --> 00:06:59.710 Večji teleskopi so dobri za šibkejše objekte, vendar so dražji in jih je težko 00:06:59.710 --> 00:07:04.359 namestiti in uporabljati. Sovražim slišati, da teleskop nabira prah, ker ste ga kupili v naglici. 00:07:04.360 --> 00:07:09.440 Torej, priporočam sledeče: Poiščite observatorij, planetarij ali lokalni astronomski klub. 00:07:09.440 --> 00:07:13.660 Verjetno prijejajo zvezdne zabave, javna opazovanja, kjer si lahko ogledate 00:07:13.660 --> 00:07:17.690 različne vrste teleskopov. Njihovi lastniki so skoraj povsod veseli, da govorijo o 00:07:17.690 --> 00:07:21.460 njih - kot astronom lahko zagotovim, da problem z astronomi ni to, kako bi jih 00:07:21.460 --> 00:07:26.840 pripravili do govora, ampak kako jih utišati. Dobili boste veliko nasvetov in izkušenj iz prve roke. 00:07:26.840 --> 00:07:31.659 Prav tako ponavadi priporočam nakup daljnogleda pred teleskopom. Je enostaven, 00:07:31.660 --> 00:07:35.960 zabaven za uporabo, enostaven za prenašanje naokoli in lahko dobite dobrega za manj denarja in še 00:07:35.960 --> 00:07:40.300 vedno vidite nekaj lepih stvari. Tudi če ste se odločili, da vas astronomija kot hobi ne zanima, 00:07:40.300 --> 00:07:43.750 jih lahko uporabimo na sprehodih in za opazovanje ptic. Imam jih nekaj parov 00:07:43.750 --> 00:07:45.520 in jih uporabljam ves čas. 00:07:45.520 --> 00:07:50.300 Poznamo tretji pomemben vidik teleskopov, onstran ločljivosti in lažjega 00:07:50.300 --> 00:07:55.200 opazovanje šibko razsvetljenih stvari. Lahko nam pokažejo predmete izven palete barv, 00:07:55.200 --> 00:07:56.280 ki jih naše oči lahko vidijo. 00:07:56.280 --> 00:08:00.900 Leta 1800 je William Herschel odkril infrardečo svetlobo, neke vrste svetlobe, nevidne 00:08:00.900 --> 00:08:05.940 našim očem. Od takrat smo odkrili še druge oblike nevidne svetlobe: radio, 00:08:05.940 --> 00:08:10.430 mikrovalove, ultravijolična, X-žarke in gama žarke. Astronomski objekti so vidni 00:08:10.430 --> 00:08:14.170 v vseh teh aspektih svetlobe, če imamo teleskope, ki so namenjeni za opazovanje te 00:08:14.170 --> 00:08:17.930 vrste svetlobe. Radijski valovi potujejo mimo "normalnih" teleskopov. Tiste, ki jih uporabljamo, 00:08:17.930 --> 00:08:22.600 opazujejo vidno svetlobe. X-žarki in gama žarki gredo skozi njih, ko če jih ne bi bilo tam. 00:08:22.600 --> 00:08:27.120 Ampak smo pametni, mi ljudje. Ugotovili smo, da velikanski kovinski krožniki lahko in tudi bodo ukrivili radijske 00:08:27.130 --> 00:08:31.690 valove, lahko jih oblikujmo kot gigantske Newtonove zrcalne teleskope. V bistvu, različne 00:08:31.690 --> 00:08:36.259 oblike svetlobe potrebujejo različne vrste teleskopov in ko smo ugotovili, kako jih zgradimo, 00:08:36.259 --> 00:08:39.929 smo tudi jih. Sedaj lahko zaznavamo kozmične pojave znotraj celotnega spektra svetlobe, od 00:08:39.929 --> 00:08:44.638 radijskih valov do gama žarkov. Zgradili smo celo nekonvencionalne teleskope, ki zaznavajo podatomske 00:08:44.640 --> 00:08:49.000 delce iz vesolja, kot so nevtrini in kozmični žarki. Ravno zato smo se 00:08:49.000 --> 00:08:52.220 naučili veliko več o vesolju, kot bi si Galileo lahko zamislili. 00:08:52.220 --> 00:08:56.460 Smo ravno sredi druge revolucije. Dejanska biofizika je zapletena, 00:08:56.460 --> 00:09:01.259 ampak v bistvu delujejo naše oči bolj kot filmske kamere, ki snemajo pri hitrosti približno 14 00:09:01.259 --> 00:09:04.639 slik na sekundo. To je mala količina časa. Pri fotografijah lahko uporabimo 00:09:04.639 --> 00:09:09.649 daljšo izpostavljenost, omogočimo svetlobi, da se nabere. To nam omogoča, da vidimo veliko bolj šibke predmete. 00:09:09.649 --> 00:09:14.529 Prve fotografije narejene skozi teleskop so bile posnete v 19. stoletju. To je privedlo do nešteto 00:09:14.529 --> 00:09:19.519 odkritji; na primer v 20. stoletju, so ogromni teleskopi, z ogromnimi kamerami, pokazali 00:09:19.519 --> 00:09:24.589 podrobnosti v oddaljenih galaksijah, ki so vodile k odkritju, da se vesolje širi, 00:09:24.589 --> 00:09:27.800 kritično pomemben koncept, katerega bomo raziskali kasneje v seriji. 00:09:27.800 --> 00:09:32.459 In zdaj imamo digitalna tipala, podobna tistim v kameri vašega telefona, vendar veliko 00:09:32.459 --> 00:09:37.790 večja in bolj občutljiva. Lahko so deset krat bolj občutljiva na svetlobo kot film, sposobna 00:09:37.790 --> 00:09:42.339 odkriti predmete v minutah, ki bi jih s pomočjo filma videli v urah. 00:09:42.339 --> 00:09:47.290 Te digitalni fotoaparati se lahko uporabljajo tudi za odkrivanje ultravijolične svetlobe, infrardeče, in še več. 00:09:47.290 --> 00:09:51.860 Na računalnikih lahko shranimo ogromne količine podatkov in te računalnike uporabimo za analizo 00:09:51.860 --> 00:09:56.900 oceana informacij, da opravljajo naloge, preveč dolgočasne za ljudi. Večina asteroidov 00:09:56.900 --> 00:09:59.720 in kometov odkrijemo s pomočjo avtonomne programske opreme, ki išče premikanje 00:09:59.720 --> 00:10:04.259 predmetov med deset ali sto tisoč fiksnimi zvezdami v digitalnih slikah. 00:10:04.260 --> 00:10:08.960 To je uvedlo dobo daljinske astronomije; teleskop je lahko na oddaljeni gori 00:10:08.960 --> 00:10:12.960 in programiran tako, da nebo skenira samodejno. To tudi pomeni, da lahke dvignemo teleskope v 00:10:12.960 --> 00:10:17.639 vesolje, nad morje zraka v ozračju, ki megli in izkrivlja oddaljene, blede predmete. 00:10:17.639 --> 00:10:22.389 Obiščemo lahko druge svetove in pošiljamo slike in podatke domov ali naredomo observatorije, kot je 00:10:22.389 --> 00:10:27.660 Hubblov vesoljski teleskop, v orbito okoli Zemlje, kjer se zazrejo v globine vesolja. 00:10:27.660 --> 00:10:32.180 Upal bi si trditi, da je preteklo stolete sprožilo revolucijo v astronomiji, tako pomembno 00:10:32.189 --> 00:10:36.339 kot je bil izum teleskopa. V začetku 17. stoletja je bilo celotno 00:10:36.339 --> 00:10:40.779 nebo novo in kamorkoli ste usmerili teleskop, ste videli zaklad. 00:10:40.779 --> 00:10:45.819 Sedaj, z našimi velikimi teleskopi in izredno občutljivimi digitalnimi očmi, to še vedno drži. 00:10:45.820 --> 00:10:50.319 Vsak dan se nekaj naočimo o vesolju, prav tako se dnevno naučimo, da so še nove stvari za se 00:10:50.319 --> 00:10:55.240 naučiti. To je eden od najboljših delov tega, da si astronom; Vesolje je kot 00:10:55.240 --> 00:11:00.290 sestavljanka z neskončnim številom kosov. Zabava se nikoli ne konča. 00:11:00.290 --> 00:11:05.480 In ne pozabite: tudi z vsemi čudeži, ki jih teleskop razkrije, so tvoje oči še vedno precej 00:11:05.480 --> 00:11:10.900 dober instrumenti. Ne potrebujete veliko nobel opremo, da vidite nebo. Morate 00:11:10.900 --> 00:11:14.240 le iti ven. Poglejte gor! Tudi to je zabavno. 00:11:14.240 --> 00:11:18.749 Danes ste se naučili, da teleskop naredi dve stvari: Poveča našo sposobnost, da ločimo podrobnosti in 00:11:18.749 --> 00:11:23.949 zbira svetlobo, da lahko vidimo bolj medle predmete. Obstajata dva glavna tipa teleskopov: lomilni, 00:11:23.949 --> 00:11:27.790 ki uporabljajo lečo in odbojni, ki uporabljajo zrcalo. Obstajajo tudi teleskopi, ki jih 00:11:27.790 --> 00:11:31.699 uporabljamo za opazovanje svetlobe, ki je naše oči ne morejo videti in z izumom filma, in kasneje 00:11:31.699 --> 00:11:35.790 elektronskih tipal, smo bili sposobni, sondirati vesolje v neverjetne globine. 00:11:35.790 --> 00:11:40.129 Crash Course je izdelan v sodelovanju s PBS Digital Studios. To epizodo sem napisal 00:11:40.129 --> 00:11:44.819 Phil Plait. Scenarij je uredil Blake de Pastino, in naša svetovalka je Dr. 00:11:44.819 --> 00:11:48.899 Michelle Thaller. Režirala sta Nicholas Jenkins in Michael Aranda, za grafiko 00:11:48.900 --> 00:11:50.000 je skrbela ekipa je Thought Café.